Galina Okuneva
| Galina Okuneva | |
| ven.: Галина Окунева | |
| Sündundpäiv |
1959 (64 vot) |
|---|---|
| Sündundsija: |
Ladv-külä |
| Rahvahuz' |
Sovetskii Sojuz→Venäma |
| Professijad: |
vepsän kelen da kul'turan tundii |
| Pauklahjad da premijad |
Pohjoižen, Sibirin da Edahaižen Päivznoman igähižiden vähäluguižiden rahvahiden associacijan «Za vernost' Severu»-medal' |
| Erazvuitte |
Vepsläine aktivist |
Galina Vasiljevna Okuneva (1959 Ladv-küläs Podporožjen rajonas Piterin agjas vepsläižes kanzas, Sovetskii Sojuz) - vepsän kelen da vepsläižen fol'kloran tundii, aktivist.
Elostarin
Galina Vasiljevna om sündunu vepsläižes kanzas Ladv-küläs Podporožjen rajonas Piterin agjas. Hänen tatoi oli radnikan Vidlaižes lespromhozas, a mamoi oli Järv-kuläs sovhozan radnikan[1]. Ühtes Gal’anke kanzas kazvoiba vӧl koume vel’t. Ezmäi koume vot Galina openzihe školas Ladv-küläs, jäl’ges mäni opendamhas Kurban školha, miččes lopi kahesa klassad da sen jäl’ghe jatksi opendust Vidlan školas. Jäl’ghe školad Galina Vasiljevna päzui opendamhas matematikan opendajaks Piterihe Gercenan opendajiden institutha. Konz Galina lopi institutan, Aleksandr F’odorovič Kostin nevoi hӓndast radole Vil’hälan školha matematikan opendajaks. Äjad hänen školan pästnikad tegihe opendajikš, i nügüd' mugažo opetas matematikad erazvuiččiš Venäman röunoiš.
Vodelpäi 1981 Galina Vasiljevna eläb Vil’hälas. Vil’häl-küla sijadase lujas čomas tahos[2]. Sid' hän lӓksi mehele i heiden kanzas sünduiba poig da tütär. Äjan väged da hengen lämäd andoiba vanhembad ičeze lapsile da kazvatiba hüvid ristituid. Vodel 1989, konz zavodihe vepsän kelen da kul’turan aktivine udessündutamine školas oli tehtud fakul’tativ, miččel zavodiba opeta vepsän kel’t. Galina Vasiljevna om todesine vepsän kelen tundii. Hän laps’aigaspäi hüvin pagižeb maman kelel, sikš hän tegihe fakul’tativan vedäjan. Sid’ hän zavodi opeta lapsid da aigvoččid pagižemha vepsäks[3]. Hänen openikad kaiken ühtniba vepsän kelen tundijoiden konkursoihe. Joga voden Galina Vasiljevna pideli školas vepsän kelen nedalin, tundištoiti openikoid vähaluguižen igähižen vepsän rahvahan kul'turanke da veroidenke. Hän openzi lapsid da opendajid pagišta vepsän kelel, kaita da holitada kel't, openzi kargaita vepsläižid karguid da ozutada ičeze mastaruden vepsän rahvahaližil «Elonpu»-praznikoil Vidlas. Ühtes openikoidenke da opendajidenke iče oppi kodiröunan toponimištod.
Vodel 2009 Vil’hälaine škol oli saubatud, a kaikid jänuzid openikoid zavottihe vedada opendamhas Vidlan školaha.
Vozil 2009-2013 Galina Vasiljevna radoi Vidlaižes školas opendajan. Vodel 2013 külӓlaižed valičiba hӓndast völ starostaks. Vodel 2017 Galina Vasiljevnad kuctihe radole kirjišton kul’turižehe sebraha, miččes hän radab i nügüd’ pämehen. Hän tegeb suren radon norišton, lapsiden da turistoidoiden keskes, miše tundištoita da kaita maman kel't, Piterin agjan vepsän rahvahan kul'turad da veroid. Iče vedäb ekskursijoid «Vepsän elon kalud»-ozutelusel. Joga voden tegen da mänetab Karjalan rahvahaližen kirjutajan Nikolai Abramovan da toižiden vepsläižiden runoilijoiden muštoks literaturižed lugemištod.
Hän om aktivine «Коdijured»-kluban ühtnik. Paksus ühtneb erazvuiččihe projektoihe da kursoihe, miččed popul'ariziruidas vepsläižid da parembzoittas vähäluguižen vepsän rahvahan elod.
Rad starostan
Rahvaz Vil’hälas hüvin tetas Galina Vasiljevnad, hänen naprindad rados, armastust kodiröunaha da vepsän kel’he, sikš vodel 2013 külӓlaižed valičiba hӓndast starostaks. Hänen erištoho tuli ühesa küläd: Vil’häl, Norgino, Matr’onovščina, Čur-oja, Zinovii navolok, Vilu oja, Sredn’aja, Lavrovo, Laškovo[4]. Galina Okuneva kirjutab fol'klorstarinod da sanutesen vepsän kelel.
Seičemes vodes oli tehtud äi azjoid küliden eläjiden elon täht:
- oma kohetud Molod’ožnaja da Škol’naja irdad Vil’hälas;
- om kohetud Sovhoznaja ird Norginos;
- oma kohetud Naberežnaja ird da käveluzsild Vil’hälas;
- om kohetud rippundsild, kudamb ühtenzoitab oiktan da huran Ojat’-jogen randan eläjid;
- om udištud aid ümbri Vil’hälan kaumištod;
- Kul’turpertinno om tehtud lapsiden tandreh;
- Sredn’aja-küläs om kohetud požarine veziuit.
Pauklahjad da arvnimed
- Karjalan man rahvahližen da regionaližen politikan kitändkirježed
- Pohjoižen, Sibirin da Edahaižen Päivznoman igähižiden vähäluguižiden rahvahiden associacijan «Za vernost' Severu»-medal'[5].
Homaičendad
- ↑ Воспоминания о родных на войне(ven.) (Дата обращения: 31 vilukud 2023)
- ↑ Ярославичи (Ленинградская область)(ven.) (Дата обращения: 31 vilukud 2023)
- ↑ Учитель вепсского языка(ven.) (Дата обращения: 31 vilukud 2023)
- ↑ Староста 9 деревень(ven.) (Дата обращения: 31 vilukud 2023)
- ↑ Медаль за верность Северу(ven.) (Дата обращения: 31 vilukud 2023)